Fran Levstik

Fran Levstik
Fran Levstik

(28. september 1831, Dolnje Retje-16. november 1887, Ljubljana) pesnik, pisatelj, kritik, dramatik, jezikoslovec, politični publicist, čebelar  

Fran Levstik se je rodil v kmečki družini v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah l. 1831. Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature ni opravil. Leta 1854 je bil kot štipendist nemškega viteškega reda sprejet v semenišče v Oloumucu na Moravskem. Študij bogoslovja je moral opustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke, ki je izšla l. 1854 v Ljubljani. Po krajšem bivanju na Dunaju se je vrnil v domovino. Preživljal se je kot domači učitelj, najprej pri grofu Paceju na gradu Tumu pri Moravčah, nato pri pesniku Miroslavu Vilharju v Senožečah. Pozneje je služboval kot tajnik in urednik. Leta 1872 je dobil mesto skriptorja (87) v ljubljanski licejski knjižnici, kjer je služboval do smrti in se popolnoma umaknil iz javnega in političnega življenja. Umrl je l. 1887 v Ljubljani.

Manj znano je, da je bil Fran Levstik tudi čebelar. Čebelaril je že njegov oče, sicer pa je bil učenec retenjskega čebelarja Jožefa Oblaka (1807-1865). Preučil je številno starejšo in novejšo čebelarsko strokovno literaturo. Eden prvih pokazateljev Levstikove naklonjenosti do čebele je njegova pesem Pervi pomladni bučelici iz 1850. (88) Na podlagi svojih izkušenj v Retjah in na gradu Turn pri grofu Paceju je napisal obsežen (89) “priročnik Bučelstvo” (90), ki kljub podnaslovu »po izkušnjah in besedah retijnskega bučelarja Jožefa Oblaka« velja za Levstikovo izvirno avtorsko delo. Levstik je svoj priročnik Bučelstvo zasnoval l. 1853 kot popravek oz. kritiko Jonkejevega Kranjskega zabclarzhikn (1836, 1844) (-str. 23). Rokopis je bil v glavnem dokončan okoli l. 1858. Delno gaje 1863 objavil v časniku Naprej (91) tako kot tudi prispevek o predlogu »Zakona o hrambi kranjskega bučelstva” (92)

L. 1867 so bile natisnjene samo prve tri po le rokopisa brez naslovne strani, 93 celotno delo pa je ostalo v rokopisu do 1958.94 Kot samostojno delo ga je prvič izdalo Čebelarsko društvo Velike Lašče l. 2003. (95)


87 Strokovni uslužbenec (SSKJ).
88 Gornicki: Pervi pomladni bučelici. V: Slovenija, 8. marec 1850, 80.
89 V prvi objavi Zbranega dela Frana Levstika obsega kar 115 strani. Komentar k delu Bučelstvo je napisal Anton Slodnjak, 396-400.
90 Bučelstvo: po izkušnjah in besedah retijnskega bučelarja Jožefa Oblaka spisal Fr. Levstik. Ljubljana: Edmund Terpin, 1867, 48 str.
91 Kako se bučele umejo med seboj. V: Naprej, 29. maj 1863, 174.
92 Zakon obrambi kranjskega bučelstva: V: Naprej, 20. marec 1863, 91-92.
93 Hranijo ga v NUK-u, Ms 492, št. 25-27 skupaj z lastnoročnimi Levstikovimi popravki: NUK: R 172078. 94 Fran Levstik: Zbrana dela, 7. knjiga (Kritični spisi II/Bučelstvo, Dodatek). Anton Slodnjak (ur.). Državna založba Slovenije, 1958, 205-323.
95 Bučelstvo: po izkušnjah in besedah retinjskega bučelarja Jožefa Oblaka. Velikolaški čebelarji ter njih “ulnjski” ob 90 letnici društva. Velike Lašče: Čebelarsko društvo, 2003, 3-102.


Ob proslavi ob 150-letnici rojstva Frana Levstika, ki je potekala 27. septembra 1981, so se čebelarji dostojno predstavili množici slovenskih obiskovalcev, ki so si poleg Levstikovega rojstnega kraja, spominskega obeležja in kozolca z zanimanjem ogledali obnovljenčebelnjak, v katerem je čebelaril tudi Fran Levstik skupaj z vaškim modrijanom Oblakom. Tega so prizadevni čebelarji prostovoljno obnovili, ga pokrili s slamo, napolnili s kranjiči in drugim čebelarskim orodjem. Čebelnjak je bil vse do smrti lastnika na ogled obiskovalce. Žal – verjetno po pomoti – ni bil spomeniško zaščiten in novi lastnik je spremenil njegovo namembnost, ga prekril z opeko, kranjiče in vso opremo pa zavrgel. Tako se je zgubilo veliko stare čebelarske dediščine, ki bi bila lahko na ogled še danes.

Malo ljudi ve, da je bil Levstik čebelar. V Spodnjih Retjah je čebelaril poleti 1854, leta 1856 in 1857 pa na Turnu pri grofu Pacerju. Kot čebelar je bil nedvomno učenec »retinjskega čebelarja« Jožeta Oblaka (1807-1865), ki je kot preužitkar živel na domu Ilijevih. Sam sicer pravi, da je »Bučelstvo« napisal po izkušnjah in besedah retinjskega bučelarja Jožefa Oblaka, vendar je v samem pisanju razvidno, da je Levstik prebral veliko takratne slovenske in nemške literature, saj se v posameznih poglavjih kritično spušča v trditve posameznih avtorjev, tako kot se za Levstika pravzaprav spodobi. Da pa je bil lahko kritičen so bile nujne izkušnje. Levstik in njegov »vaški modrijan« Oblak za tiste čase zelo napredno razmišljata o čebelarjenju, tako o biologiji čebel s posebnim poudarkom na rojenju, kot o tehnologiji. Naj omenim nakladanje, ki je pravzaprav temelj današnjega sodobnega evropskega čebelarjenja. Marsikatero spoznanje lahko služi še dandanes posebno še ob dejstvu, da slovenski čebelarji prizadevamo za čim naravnejše čebelarjenje. Glede na to je potrebno Levstika in njegovega mentorja Oblaka uvrstiti med zaslužne slovenske čebelarje.

Ob praznovanju 90- letnice delovanja našega društva smo izdali ponatis »Bučelstva » kot samostojno knjigo in se tako skušali oddolžiti našemu rojaku za njegovo izjemno znanje in trud, ki ga je vložil, da bi njegovo delo ugledalo luč sveta. Levstik je to svoje najobsežnejše delo poskušal večkrat natisniti, dobil že založnike za to, vendar mu je splet okoliščin vsakokrat preprečil izdajo. Njegovo nestrinjanje z jezikovnimi korekturami je bilo glavni vzrok za prekinitev že začetega tiskanja. Tudi poizkusi tiskanja Bučelstva po njegovi smrti v okviru zbranih Levstikovih del so kar nekajkrat ostali le pri namenu. Več kot sto let je preteklo od rokopisa do prvega tiskanja »Bučelstva« v sedmi knjigi Levstikovih zbranih del. Čutimo dolžnost do svojega rojaka, da Bučelstvo ponovno »postavimo na svitlo«. Prepričani smo, da je ta knjiga pomemben mozaik naše čebelarske kulturne dediščine in hkrati tudi pripomoček pri odkrivanju čudovitega življenja čebel.