Janez Modic

Janez Modic
Janez modic

(5. april 1846, Velike Lašče-po letu 1892, (?104)) čebelar, trgovec s čebelami, organizator, urednik in izdajatelj

Modic Janez, se je rodil l. 1846 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Pri 18 letih je prostovoljno vstopil k vojakom; služil je pri tedanjem avstrijskem pešpolku št. 17 v Ljubljani, Benetkah in na Južnem Tirolskem ter dosegel čin narednika. Leta 1866 se je udeležil tudi znane bitke pri Custozzi. Po sedmih letih je zapustil vojaško službo in se najprej preselil v Bohinjsko Bistrico, nato pa se je l. 1879 zaposlil pri Kranjski industrijski družbi kot tovarniški uradnik. Po 1892 se je preselil na Koroško. Umrl je neznano kdaj in kje.

Modic, ki je bil sam čebelar, se je, v s skladu s svojo trgovsko žilico, kmalu vključil v tedanjo razvijajočo se čebelarsko trgovino. Zlasti v Nemčijo, Švico in Ameriko je prodajal družine v kranjičih, roje in matice. V svojem obratu je imel celo zaposlenega posebnega čebelarja. Bil je tudi navdušen lovec. Železniška uprava mu je l. 1885 dovolila čebelarska predavanja za čuvaje gorenjske proge.

Sicer pa Janeza Modica čebelarska zgodovina pomni kot prvega in edinega predsednika prvega pravega čebelarskega društva na Gorenjskem, Čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko s sedežem na Jesenicah. Modiceva vloga pri ustanovitvi tega društva je bila posredno tudi narodno zavedno dejanje, saj je po zamrtju prvega čebelarskega društva (105) os konec 70. let 19. stoletja, slovenskim čebelarjem pretila nevarnost, da jih v svoje vrste povabi nemško čebelarsko društvo, ki je v ta namen l. 1882 ustanovilo svojo prvo podružnico v bližnjem Trbižu. Modicevo Čebelarsko in sadjarsko društva za Kranjsko je bilo ustanovljeno 20. maja 1883 v Lescah in je delovalo do leta 1889. Društvo je izdajalo glasilo Slov. čebelar in sadjerejec (Lj. 1883-9), ki sta ga urejevala učitelja E. Kramar in Fr. Jeglič, Modic pa ga je izdajal in sodeloval pri vsebini.

Čeprav so bili najzvestejši sodelavci društva duhovniki, je Modicu uspelo krog društvenih sodelavcev razširiti tudi na učitelje in posestnike. Na ustanovnem zborovanju 4. marca je bilo navzočih kar 70 čebelarjev in sadjerejcev, leto pozneje je društvo štelo že 302 člana. Leta 1885 so v Lescah, na vrtu gostilne Pri Krištofu, pripravili odmevno čebelarsko in sadjerejsko razstavo, ki je bila zaključena s slovesnim odkritjem spominske plošče Antonu Janši, »najslavnejšemu kranjskemu čebelarju« na Breznici. Žal pa je Modicu po 7 letih pošla vnema in energija, in je bilo društvo 1889 ukinjeno. Ko je na koncu ostal še brez službe, je leta 1892 zapustil svojo hišo in imetje na Stari Savi in odšel neznano kam.


104 Povpraševanje uredništva Slovenskega čebelarja, objavljeno v št. 2 leta 1933 na str. 32, o kakršnih koli podatkih o Modicu po l. 1888 do sedaj ni obrodilo sadov.
105 Kranjsko društvo za umno čebelarstvo (1873-1879).